četrtek, 27. september 2012

Vijuganja po Severni Dalmaciji 3
Northern Dalmatia meandering 3



[nadaljevanje te objave]
 

Zgodilo se je, da naju je nekega večera, ko sva prijetno utrujena od novih morskih vtisov odklenila vrata najine počitniške sobe, tam pričakal, ne boste verjeli!, v krogu frfotajoč netopir in naju za kake četrt ure zaposlil z nakazovanjem mu smeri proti izhodu, z obilo smeha, z mojimi občasnimi kriki med snemanjem videa, kako Miro krili po zraku z rokami in dežnikom, ki sva ga s seboj vzela samo tako, za vsak primer, torej za popolnoma drug primer, nejevero in čudenjem, kako je kljub zaprtim oknom prišel notri, in logičnim podvprašanjem: če ni mogel priti noter danes, a je prejšnjo noč preživel z nama? Hm, malo strašljivo.
 

In zgodilo se je tudi, da naju je spet nekega drugega večera »domov« pospremil prijazen in igriv pesjan, ki se mu ni dalo dopovedati, da ostanek večerje, zavit v prtiček, ni kost, temveč banana, in ki se je, kljub privoljenju lastnika hiše, naj spi v veži, kasneje, ko sva izginila v sobo v prvo nadstropje, pritihotapil za nama, se ulegel pred najina vrata in prav užaljeno godrnjal.
 

(Zadar [prvih 5 posnetkov], kjer sva poslušala morje igrati na orgle, in Vransko jezero [zadnjih 5 posnetkov], naravni park in zavarovano območje ptic)
 

se nadaljuje…

[the continuation of this post]
 

It happened one evening when we returned to our vacation room filled with new sea impressions, that when we unlocked the door there it was, you wont believe it!, a bat fluttering in a circle and for the next quarter of an hour it made us busy with gesticulating with our hands showing the bat a direction towards the exit, with plenty of laughter, my occasional screams while catching on video Miro zigzagging with his hands and an umbrella, which we took with us just in case, a very different case than this, disbelief and wondering how it got in since the windows were closed, and the logical subquestion: if it didn’t came in today, did it spend the previous night with us? Hm, a bit scary.
 

And it also happened one other evening that we were accompanied “home” by one friendly and playful dog that didn’t want to understand that the remains of our dinner wrapped in a napkin wasn’t a bone but a banana and that, despite of the house owner’s consent of letting it sleep in a lobby, it later, when we disappeared in the room, sneaked to the first floor, lie down in front of our door and offendedly grumbling.
 

(Croatia: Zadar [the first 5 photos], a city where we listened the sea playing on organ pipes  and Vrana Lake [the last 5 photos], a nature park and an ornithological reserve)

to be continued…

1 komentar:

Lepo je videti, da listaš po mojem spletniku. Vabim te, da napišeš svoje mnenje;

It's nice to see that you're browsing through my blog. I'm inviting you to write your opinion:

Related Posts with Thumbnails