ponedeljek, 25. julij 2011

Veliko platno
The great canvas



V četrtek smo lebdeli med energičnimi barvami in nežno sivino, med sodobnim in pradavnim, med originalnimi talnimi mozaiki in dramatičnim nebesnim svodom, med toplim poletnim večerom in vetrovno večnostjo, ki je kakor most povezovala razstavljavkin prej in zdaj.

Slikarska razstava Erike Železnik nas je popeljala iz realizma v sanje in spet nazaj iz sanj v resničnost, dokler se le-ti nista zlili v eno samo.

Srca nam je ogrel še nastop Staneta Mancinija, med drugim nam je zapel prelepo zimzeleno Mandolino, tako da smo si jih hladili s sprehodom po razstavi še ene odlične umetnice, katere dela so vedno na ogled. Njeno platno je bilo tokrat razpeto med obema klasicističnima Erbergovima paviljonoma graščine Dol in onkraj. [Osrednja grajska stavba je prvič omenjena leta 1540.]
Pod vtisom živih in optimističnih potez prve umetnice, si lahko ugledal dramatične in nekoliko melanholične krožne poteze nad sabo. Vse skupaj pa se je proti koncu dneva spojilo v eno platno in eno občutje. Tisto najprijetnejše. In vznemirljivo nedoločljivo.

Razstava je na ogled do 7. avgusta, ob sobotah in nedeljah od 17. do 19. ure.

On Thursday we were floating between energetic colours and gentle greyness, between modern and ancient, between original floor mosaics and dramatic celestial vault, between warm summer evening and windy eternity that linked together the exhibitor’s before and now.

The painting exhibition of Erika Železnik led us from realism into dreams and back again from dreams into reality till those two became one.

Our hearts were warmed also by already 80 years old singer Stane Mancini with his evergreens like the famous Mandolina. We were cooling them down with a walk through the exhibition of another excellent artist, whose works are always on display. This time her canvas was stretched between both classicist Erberg pavilions of the Dol manor and beyond. [The central manor building was first mentioned in 1540.]

Under the impression of rich and optimistic brush stokes of the first artist you could see dramatic and somehow melancholic circular strokes above yourself. Altogether it was fused into one canvas and one feeling at the end of the day. That of the most pleasant kind. And thrillingly indefinable.

The exhibition is open till August 7th, on Saturdays and Sundays from 5 p.m. to 7 p.m.

2 komentarja:

  1. Tako lepo je prebrati kako si uživala na razstavi. Jaz se nekako ne znajdem v tem svetu in bi se kdaj rada, pa se ne potrudim dovolj. Lepo pa je spremljati nekoga, ki to redno počne in ob tem uživa.

    OdgovoriIzbriši
  2. Vladuška, tudi jaz se ne potrudim dovolj. Res škoda, koliko lepih stvari zamudimo, kajne! :)

    OdgovoriIzbriši

Lepo je videti, da listaš po mojem spletniku. Vabim te, da napišeš svoje mnenje;

It's nice to see that you're browsing through my blog. I'm inviting you to write your opinion:

Related Posts with Thumbnails