Prikaz objav z oznako Luči / Lights. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Luči / Lights. Pokaži vse objave

nedelja, 10. januar 2016

Uspavanka za ribe
A lullaby for fish



Včeraj sem na Mirovem telefonu iskala en posnetek
in med drugim odkrila, kakšne uspavanke poje Čmrlju. :)
[ilustracije: Lila Prap]
 
While searching one picture on Miro's phone yesterday I found
what kind of lullabies he sings to our Bumblebee. :)
[illustration by Lila Prap]

četrtek, 31. december 2015

2016, dobrodošlo!
Welcome, 2016!



Hvala ti, 2015, tako zelo hvala, a gremo naprej!

Thank you so so much, 2015, but let's move on!

sreda, 2. september 2015

Kranjska klobasa ob Vivaldijevi Pomladi
Carnolian sausage with Vivaldi's Spring



Oni dan, bilo je še globoko sredi poletja, smo plavali po živahnem večeru v stari Ljubljani, nekje med Vivaldijevo Pomladjo in kranjsko klobaso.
 

The other day, it was still in the middle of summer, we were swimming through a lively evening in the old centre of Ljubljana, somewhere between Vivaldi's Spring and Kranjska klobasa.

nedelja, 28. december 2014

Lučke, lučke, lučke ...
Lights, lights, lights ...



… me vedno začarajo.

… they always bring magic.

ponedeljek, 22. december 2014

E + I = L



Tam nekje, na koncu vrste prazničnih štantkov na Bregu, nasproti tiste ogromne postavitve jaslic iz slame, sva našla enega, kjer so med drugim stregli kranjsko klobaso z domačo gorčico, in se, medtem ko sva čakala nanjo, navdušila tudi nad njihovimi palačinkami, s prav tako domačo "nutelo", nekaj v tem slogu, ki so jih imeli narezane na koleščke predrzno postavljene na pokušino prav s tem namenom, da nesramno zapeljejo tiste, ki se takim dobrotam pustijo zapeljati, da sva kako uro kasneje v past pri tej hiški zvabila tudi moja starša, vse s točno določenim namenom - da podleževa še palačinkam.

In the Festive December’s fair in our town, we have found a stand where they serve our traditional kranjska klobasa with homemade mustard and pancakes with homemade “nutella”, something like this, so we could not resist tasting both goodies.

sobota, 28. junij 2014

Pred enim tednom
A week ago



Takole živahno je bilo na Poletno muzejsko noč v prestolnici. Tudi v kulturnih ustanovah, klub nekaj tekmam na svetovnem nogometnem prvenstvu v istem času, kar me še posebej veseli.

It was the annual Museum Summer Night in Slovenia previous Saturday. It is one of my favourite events in the country. It was so great seeing so many people visiting, even though there were few football championship matches going on at the time. These pictures are from the capital.

petek, 13. junij 2014

Večnost
Eternity



Bil je že skoraj ščip, ko sem tole fotografirala, a takrat nisem mislila na danes, ko končno mesec seva v vsej svoji okroglosti, niti ne na naslednjega, kaj šele na tistega, ki bo prihodnji padel na petek trinajstega - šele čez 35 let. Bilo je tam in bilo je takrat. Večnost.

It was just a couple of days before the full moon when I photographed it, but at the time I did not think about today, when it finally radiates in all its roundness, not even about the next one, let alone about the one to fall on Friday the 13th next - only after 35 years. It was there and it was then. Eternity.

sreda, 15. januar 2014

Obljuba
A promise



Nazadnje sva se ustavila še v Kopru, ki, sva kasneje rekla, mu morava v prihodnje dati kakšno priložnost, da se nama pokaže; do zdaj sva namreč upoštevala samo Izolo, ki nama je najljubša, in Piran, ki ga nekako ne moreš ne imeti rad, Koper pa … njega zanemarjava, priznam.
 

Obljubila sva si torej, da mu morava dovoliti, da se nama enkrat bolje predstavi.

For the last stop we went to Koper, to which we have to give a chance in the future to show us what it has to offer, we said later; namely, until now we have always been only in Izola, which we love, and Piran, which somehow one just cannot not loving it, but Koper … we neglect it, I admit.
 

We promised to let it introduce to us a bit more one day, when we will go to the Coast again.

[Koper tourist info here.]

torek, 31. december 2013

S svetlobo v novo leto
With a light into the new year



Tale naša zima je precej kilava, meglena in deževna, zato trenutki svetlobe,
kot je tale Kathyjin, napisan na roko, toliko bolj razsvetlijo. Hvala! :)

We have a very poor winter this year, foggy and rainy, and because of that the moments of light,
like this one from Kathy, handwritten, bring even more light. Thanks! :)

četrtek, 26. december 2013

Hvala, skrivnosti gospod!
Thank you, mystery man!



Eh, včasih se ti, kar tako mimogrede, zgodi kakšna mala lepa stvar, ki ti zelo polepša dan, še posebej v teh zadrgnjenih in tečnih časih, ko vsakega, ki te samo pogleda, tlačiš v predal sumljivih težakov, ki prav gotovo hočejo kaj od tebe. 

No, včeraj me je med fotografiranjem ogovoril uglajen starejši možakar. Zanimalo ga je, kaj tako zavzeto fotografiram, in pripomnil, da sem prav gotovo umetnica. Sem mu odgovorila, da lučke in nebo, ki je bilo takrat res krasno; po dolgem času sva namreč novoletni blišč v prestolnici ujela podnevi in potem lebdela tam okoli Tromostovja, opazujoč, kako se spušča noč. Lebdela v najboljšem pomenu te besede.


Skratka, beseda je dala besedo in naenkrat me je neznani gospod povprašal po imenu. Mu ga povem in nato reče, če si bom zapisala ali snemala, kar mi bo povedal. Pri roki nisem imela nič takega, zato je kar nadaljeval. Za kratek čas je zamišljeno postal, potem pa kot iz rokava stresel štiri krasne verze, vsake toliko ozirajoč se naokoli, kot da išče navdih, začetne črke vsakega od njih pa so tvorile moje ime.


Oh, takrat mi je pa res postalo žal, da si pesmi nisem zabeležila in nekaj trenutkov kasneje, ko sem se vrnila k Miru, ki je nedaleč stran srebal svoje kuhano vino, in mu vsa vesela obnovila pogovor, me je pokaral tudi on, češ, zakaj ga nisem posnela s fotoaparatom (nisem se spomnila na to možnost, saj res, video, presneto!), sem pa gospodu, tik preden je poskočno odvihral naprej, verjetno trositi srečo še komu drugemu, navdušeno in presenečeno vzkliknila o, kok lepo, hvala! in mu zaželela še lepe praznike.


Je že bil tak srečen dan. Z Mirom sva namreč malo pred tem ugotavljala, kako se dobro počutiva, fizično in psihično, dan je bil tak, najin, malo vetroven, zrak je bil dišeč, nebo akvarelno, um bister, srci pa nasmejani. Po tem naključnem srečanju je bil še lepši; zame, in potem, preneseno, še za Mira. Dan, ko si rečeš: pa kaj potem, če me vsak dan sto ljudi nadere, izrine in ogoljufa, nekaj takihle minut prekrije vse ostalo.


Pesmi torej nimam več, zapomnila pa sem si nekaj o
žaru, iskricah ali o življenju v očeh, ki naj nikoli ne izgine, in to je lepa popotnica ne samo za prihodnje leto, ampak nasploh.

(Ponovno; zelo me žalosti, ker se zadnje čase nekateri posnetki pri nalaganju na blog popačijo ali posvetlijo, tako kot danes nekateri; včasih je tako hudo, da posnetek preprosto ni primeren za objavo.)


[posodobljeno nekaj dni kasneje: problem končno odpravljen!]

Eh, sometimes, when least expected, some tiny beautiful thing happens to you that brightens your day, especially in these uptight and annoying times, when you label every person who as soon as he looks at you, presuming he clearly wants something from you.


Well, yesterday when I was photographing, a polite elderly gentleman spoke to me. He wanted to know what am I photographing so eagerly and that I must be an artist. I replied I was drawn by the lights and the sky, which was really magnificent at the time; namely, after a long time we, Miro and I, have caught that festive splendour in the capital during daytime and then we were lingering there and observing how the night is slowly taking over it.


Anyway, we started talking and suddenly this strange man asked me about my name. I answered him and then he said if I would record or write down what he is going to tell me. I didn’t have anything with me to do this, so he continued. For a couple of seconds he looked around, searching for an inspiration and then, as we say, he threw out from his sleeve four beautiful verses and the initial letters of each of them formed my name.


Oh, it was only then when I felt really sorry about not recording it and some moments later, when I returned to Miro, who was sipping his mulled wine not far away, I heard it also from him, why I didn’t took a video of it (damn, I didn’t remember about the video possibility!), but before this gentleman stormed away with a springy step, probably to spread happiness to other people out there, I said all surprised and joyfully: oh, so beautiful, thank you! and wished him nice holidays.


It was obviously one such happy day. Miro and I had been talking about it just minutes before this happened, how we feel good, physically and psychologically, it was a kind of day that suited our taste, our day, a bit windy, the air smelt deliciously, the sky was aquarelle-like, the mind was clear, hearts were smiling. After this accidental meeting it was even better, for me and then transferred to Miro. A day when you say it doesn’t matter if I am being yelled at, pushed out and cheated hundred times a day, a few minutes like these beat them all.


I didn’t record the poem, but I did remember something about sparkles, passion or the life in my eyes, whishing it would last also in the future and I believe this is a beautiful prosper not only for the new year, but in general.


(Again, it makes me very sad that lately my photos turn out very bad quality or much brighter after I upload them to my blog, as it happened also today; it is sometimes so bad the photo is just not suitable to post it.)


[updated few days later: the problem finally fixed!]
Related Posts with Thumbnails