Od nekdaj sem se rada učila slovenščine … hočem reči, sem se rada učila slovenščino. Slovenščine ... ?
Še posebej v osnovni šoli sem imela krasne učiteljice slovenskega jezika. Seveda se zavedam, da ga marsikdaj polomim, da še marsičesa ne vem ali pa sem v dvomih, ampak dobila sem odlično podlago za kasneje.
Ravnokar sem gledala eno oddajo, kjer so pojasnjevali nekatere zagonetke našega ljubega jezika in mi, na moje neskončno veselje, razjasnili zgornjo dilemo, ki me je že nekaj časa žrla. No, zdaj vem, oboje je menda pravilno. :)
Že dolgo vem, da obstajajo oddaje o slovenskem jeziku, a bilo bi jih lahko še več, sploh v teh časih in ne samo na nacionalni televiziji. Prilepljena na ekran vsakič prav srkam vsako besedo, ko kdaj naletim na kakšen tak pet-minut-za-slovenščino kotiček, in se jezim sama nad sabo, ker jih ne spremljam redno.
I've always loved my language. Slovenian. Especially in the primary school I had great teachers, so I got a really good base for later.
I just watched a tv show about the grammar. There was a lady, an American who has been living here for about 20 years already, explaining the difficulties she had while learning it at the beginning and still has, because our language suppose to be difficult and some rules are, as she kindly said, just perverse. :)
She gave an example and it is true, so irrational really, but I haven’t even realize before, because it all seems so natural to me; namely, it goes like this: one snowflake IS, two snowflakes ARE [actually here is the dual, but I don’t want to complicate it even more, because it's a whole another story! :)], three snowflakes ARE, four snowflakes ARE, five snowflakes ... IS(!). :)
Tudi jaz vse bolj spoštujem lastni jezik in se trudim po svojih najboljših močeh, da tudi tako pišem, vendar mi še velikokrat uide kakšna bolj domača :) Vse bolj pa sem alergična na spakedravščino in okrajšave, ki jo danes uporabljajo mladi (mlajši) :) od mene. Skoraj jih ne razumem in bojim se, da se ne bodo znali kasneje kaj lepše sporazumevat. Saj tudi mi govorimo v svojem narečju in smo imeli kakšne svoje izraze in finte, ampak kar pomnim, pa sem poskušala vsaj pisati pravilno. Zdaj pa poskušam prebrati kak stavek svojih 17-letnih nečakinj, pa ga moram prebrati 3x, da sploh vem o čem govorita, ker je vse 'piši kao što govoriš'. Kar naježim se ob tem :)) Kaj je ta oddaja večkrat?
OdgovoriIzbrišiVeč kot vidim tega nemarnega svaljkanja besed naokoli, bolj me, hočeš nočeš, vleče v nasprotno smer; kar je fino, ker sem tudi sama sčasoma zanemarila svoj besedi zaklad.
IzbrišiMi je res kar grozno, ko "odkrivam nove besede", v bistvu pa sem samo tako navajena na vse to sranje, ki se danes posluša/govori, da preprosto pozabiš na kakšne res lepe. Nore besede!
Ja, tudi mi smo imeli svoj jezik, ko smo bili ... mlajši :), ampak se mi zdi, da smo se vsaj, ko smo pisali v javnosti, lepše izražali. Mi na misel ni prišlo.
Jaz tisti, najhujši "piši kao govoriš" slog uporabljam samo pri dopisovanjih s sestro in prijateljico. Dolgo je trajalo, da sem se odvadila pisati pravilno, namenoma, prav trudila sem se, ker imamo od nekdaj pač svoj "jezik", samo naš. Ampak bi me bilo groza, če bi kdaj to kdo videl. :))
Oddaja pa ... hja, še tega ne vem, kako se imenuje, ker vsakič, ko kaj ujamem, tako mimogrede, ujamem samo kak delček, nikoli začetka.
Vem, da se je včasih imenovala "Pet minut za slovenščino" ali nekaj zelo podobnega, očitno se zdaj imenuje drugače, ker je nisem našla.
Tisto včeraj pa je bila neka druga oddaja, kjer je bila glavna tema jezik. Tudi te nisem videla v celoti, samo nekje proti koncu. Tukaj imaš povezavo:
http://www.rtvslo.si/dobraura/epizoda/46
Luštna nova slikca, Vladuška! :)
Tudi meni je ljuba slovenščina. Je pa postala precej ohlapna v smislu kaj je pravilno in kaj ne. Ni mi všeč, da si lahko lektorji vsaj zase razlagajo pravila...kot odvetniki zakone.
OdgovoriIzbrišiRes je, danes si že vsak lahko vse po svoje razlaga. Mogoče na prvi pogled posledice tega pri lektorjih niso tako hude kot pri odvetnikih, hehe, pa vseeno.
IzbrišiSlovnica je prav ena taka matematika ... matematika s srcem, to se mi je že v osnovni šoli zdelo, tista podredja in to. :)