sreda, 9. januar 2013

Z združenimi močmi
With joined forces



Tukajle si lahko pogledate, kakšni žlikrofi bi morali biti, naši pa so nastali gromozanski, he, in tudi oblike še nismo popolnoma dojeli.
 

Kakorkoli, bili pa so LE. Malo nerodni, a vseeno - naši PRVI žlikrofi, po originalnem receptu, IDRIJSKI, takó!
 

Za nedeljsko kosilo si jih je, zdaj ko ima strojček za testenine, omislila naša mami in brž ko je za to izvedel Miro, se je razveselil, da bo spet po moško prevzel vajeti nad mašinco, têstom (iz pšenične bele moke, jajca, žličke olja in vode ali mleka po potrebi) in sploh vsem skupaj.
 

Tudi prav – z mami sva se strinjali. Ona je za zraven namesto tradicionalne bakalce naredila gobovo omako, jaz pa sem oblikovala, kot je velela knjiga, »kot lešniki velike« kroglice za nadev (iz pireja, pražene čebule, zaseke, drobnjaka, majarona, soli in popra), ki pa so se sprevrgle v … hmja … kaj čem, kadar že delam kroglice, delam tiste malo večje, čokoladno-kokosove.
 

Potem sva vsake toliko malo modrovali, polagali diplomsko iz razumevanja tistega dela besedila, ki govori o tem, kako narediš ta preklemani žepek, potem je, seve, s spet tretjo razlago lonček pristavil še Miro, ki jo je nato s pomočjo domišljije in improvizacije, na kateri prisega v kuhinji, tudi udejanjil in nastalo je … kar je pač nastalo. :)
 

Ma-ja, ma-ja, vem! Saj v bistvu tudi na pogled niso slabi! :)
 

[narejeno po receptu iz kuharske monografije Janeza Bogataja Okusiti Slovenijo]


Here you can see what these žlikrofi should look like but ours became huge, he, and their shape is also something we haven’t quite figured it out yet.
 

Anyway, they WERE, a bit awkward, true, but they were our FIRST žlikrofi ever, made by the original recipe, they were IDRIJA-STYLE žlikrofi. There!
 

Now when my mum has her own pasta making machine she got the idea to make that dish for the past weekend and as soon as Miro found out about her plan he got so excited to play with that machine again and to take a control over the entire lunch making process again.
 

Both my mum and I were fine with that. She made a mushroom sauce instead of the traditional žlikrofi side dish called bakalca and I shaped, as required, “a hazelnut size” balls for the stuffing, but it all got out of my hands and turned into … hmja … what can I do, I am obviously set to those a bit bigger chocolate-coconut ones that I sometimes do.
 

Then my mum and I got a bit wise, resolving the cookbook text describing how to design those damn dough-pockets, Miro of course presented the third explanation of it and later materialised it with a little help of imagination and improvisation, his cooking philosophy, and the result was … whatever it was. :)
 

I know, I know! Even their look in fact isn't so bad, is it! :)
 

[the recipe was found in the cookbook Taste Slovenia by Janez Bogataj]

1 komentar:

Lepo je videti, da listaš po mojem spletniku. Vabim te, da napišeš svoje mnenje;

It's nice to see that you're browsing through my blog. I'm inviting you to write your opinion:

Related Posts with Thumbnails