sobota, 7. april 2012

Široko nebo, globoko morje
Wide sky, deep ocean



Jajce je starodaven simbol. Že po predkrščanskih navadah je predstavljalo novo življenje in prihod pomladi in ker je moja duša poganska, če to pomeni verovanje v naravo, vesolje in neko neznano in neopisljivo iskrico, ki je prižgala vse skupaj, mi je ta praznik zelo všeč.

Tako malo zares vemo in to praznično jajce je dokaz za to: lahko je širno nebo, posuto z zvezdami, lahko je globoko skrivnostno morje, lahko je vesolje, v dimenzijah, ki presegajo vsak naš poskus dojemanja veličine bivanja, prostora in časa, lahko so naše sanje, prihodnost ali preteklost, lahko pa je preprosto eden od malih vsakodnevnih čudežev narave, v katerem se skriva vse zgoraj napisano in ki ga roke človeka ob sklenitvi novega kroga življenja spremenijo v okras, v poskus opisa te skrivnosti, ko vsaj za trenutek poskusijo ujeti bistvo našega obstoja, in s tem častíjo tisto, vedno izmikajoče se, ki nas žene naprej.

Naša dežela ima bogato tradicijo poslikave pirhov. Všeč so mi vsi, vsak posebej, najbolj pa tisti klasični, s čebulnimi olupki pobarvani in pred tem opasani z deteljico ali kakšno drugo rastlinico.
Pred nekaj leti sem odkrila barvanje v teranu, ki napravi lepe kristalčke, ki se lesketajo na svetlobi, in prav takšen teranov pirh je na sliki zgoraj.

Mimogrede: moja mami je letos naredila prav posebne pirhe, a pokažem jih kdaj drugič, kmalu, obljubim. :)

An egg is an ancient symbol. Already from pre-Christian times it has represented a new life and arrival of spring and because my soul is pagan, if this means believing in nature, universe, an unknown and indescribable sparkle that has lighted everything, I really like this holiday.

We know so little and this festive egg is a proof for this: it can be wide sky sprinkled with stars, it can be deep mysterious ocean, it can be the universe, in dimensions beyond every our attempt to comprehend the greatness of being, space and time, it can be our dreams, our future or our past, but  it can also simply be just one of everyday’s little miracles of nature, containing everything written above and at a conclusion of every circle transformed by a human hand into a decoration, trying to describe the miracle or at least briefly catch the essence of our being and honouring that ever-elusive something that keeps us moving forward.

Slovenia has a rich tradition of egg-painting, we call them pirhi (there are also some other names across different regions). My favourite is the classical one, cooked in water with onion peels after a clover, daisy or some other little plant is attached to it with pantyhose piece.

The one above is coloured in teran, a famous dark red, almost black wine from the karst, our littoral region. Cooking in it causes little crystals on the egg afterwards, very interesting!

Mimogrede: my mum made some very interesting pirhi this year, but I’ll show them to you some other time, soon, I promise. :)

petek, 6. april 2012

Manj kot štirje dnevi
Less than four days



Kakšna razlika v manj kot štirih dneh!

Prva slika je bila posneta prejšnji petek popoldne ob tej uri,
na predzadnji dan preteklega meseca,
druga pa dve uri manj kot štiri dni pred tem, v ponedeljek zvečer.
Ja, zapleteno. Ampak lepo!

What a difference less than four days make!

The first picture was taken on Friday afternoon one week ago at the same hour,
the day before last of the previous month,
and the other two hours less than four days earlier, on Monday evening.
Ja, complicated. But beautiful!

četrtek, 5. april 2012

sreda, 4. april 2012

Sedem
Seven



Načrti slavljenke, vse v barvah preteklega tedna,
se za prihodnjih sedem let ne bodo prav nič spremenili:
 

iti na čimveč sprehodov, iztržiti čimveč kukijev,
ujeti čimveč sneženih kep pozimi in čimveč muh in os poleti.
Reciklirati, kadar imam od tega korist, se narediti luštno, kadar imam od tega korist,
biti tečna, kadarkoli mi paše in prenehati biti tečna, če imam od tega korist.
(v tem vrstnem redu) :).

Plans of the birthday girl, all in colours of previous week,
will not change a bit for the next seven years:
 

to go on as many walks as possible, to negotiate as many cookies as possible
to catch as many snowballs as possible in winter and as many flies and wasps as possible in summer.
To recycle, if I have a benefit of it, to make myself cute, when I have a benefit of it,
to be cranky whenever I want to be and to stop being cranky, if I have a benefit of it.
(in this order) :)
.

torek, 3. april 2012

Limonasto
Lemony



Ja, vsak obisk Plečnikove cerkve sv. Mihaela v Črni vasi je res lep, no, vsaj od daleč, ko pa pridem zraven, je bolj limonast. Žalostno zares. Žalostno, da tam visi listek, ki govori nekaj o lastni odgovornosti in o odpadanju nevemčesatočno, priznam, da se mi od razočaranja niti brati ne da prav zavzeto.

Je pa res, da se fotografski objektiv ne ozira na te človeške malomarnosti in brezbrižnosti. Bodisi se hrani z njima ali pa, tako kot tokrat, izbeza ven tiste motive ali detajle, ki dajejo vtis nezanemarjenosti.

Sem pa zdajle, ko sem iskala primerno povezavo, prebrala, da je črnovaški duhovnik edini v Sloveniji, ki mašuje tudi v znakovnem jeziku. To mi je zanimivo, ker sem se ga tudi sama učila. In baje je pred tem služboval v mojem kraju, ampak mene te stvari tako ali tako ne zanimajo, tako da ni nič čudnega, da nisem vedela. Mi je pa vseeno zanimivo. :)
No, za vrt in dvorišče tega pomembnega kulturno-zgodovinskega objekta verjetno skrbi on, kolikor pač lahko, tako da je vsaj okolica lično urejena.

A kisel priokus ostaja.

Ja, every visit of church of sv. Mihael in Črna vas (=black village) in Ljubljansko barje is so beautiful, well at least from a distance, but when you come closer it is all lemony. Sad, really. Sad that there is a notice saying something about our own responsibility and about idon’tknowwhatexactly falling off, I admit that I even don’t have a will to read it properly because of the disappointment.

It is true though, that my photo camera doesn’t mind all that human negligence and indifference. Either it feeds with them or, like in this case, it picks out those motifs or details that give impression of unneglectedness.

Yet the sour taste remains.

ponedeljek, 2. april 2012

Ob štirih
At four o'clock



Žalostna gora nad Preserjem,
luštna izletniška točka na obrobju Ljubljanskega barja.

Žalostna gora (=Sad Mountain) hill above Preserje village,
a cute tourist destination at the edges of Ljubljansko barje.

nedelja, 1. april 2012

Triglav, gusarji in regrat
Triglav, pirates and dandelion greens


Ker je bilo danes na Triglavu premrzlo, nisem tam naredila nobenih posnetkov,
namesto teh pa objavljam nekaj dolinskih utrinkov tega konca tedna.

It was too cold on Triglav (our highest mountain, 2864m a.s.l.) today, so I didn’t make any pictures up there,
but here are some valley-moments from this weekend instead.


1: Glede na današnje sneženje morda tudi tale ptičja hiška v Logatcu to pomlad še prav pride.
2: Kalamari po gusarsko s popečenimi polentinimi palčkami in regratom, kosilo, ki ga je pripravil Miro.
3: Vetrovno popoldne ob Podpeškem jezeru na obronkih Ljubljanskega barja.

1: Believe it or not, after such intensive spring era, we had snow this morning, so maybe birds will still need their little houses, also this one in Logatec.

2: Kalamari po gusarsko (=pirate style calamari) with toasted polenta sticks and dandelion greens, all made by Miro.
By the way: if you add sliced hard boiled egg to dandelion greens, you get the most popular spring salad in Slovenia (here is an improved version of this delicious dandelion salad).

3: A windy afternoon by Podpeško jezero at the edges of Ljubljansko barje (Ljubljana’s marshland).

petek, 30. marec 2012

Čudež pomladi
Miracle of spring



Morda bo kdo rekel, pa kaj spet teži s to pomladjo, saj je vsako leto enaka.
Zame ni. Ne morem se načuditi naravi,
če pa v ozadju svojo dramo odigrajo še oblaki,
je pa sploh… ah! Neopisljivo in neulovljivo.

Someone might say, ok, now she’s getting annoying with this spring, it's same every year.
Not for me. I cannot stop wondering at nature
and if clouds are playing their drama in the background,
it is just… ah! Indescribable and uncatchable.

četrtek, 29. marec 2012

Slikarske začimbe
Painting spices



S sestro greva pogosto skupaj na sprehod. Včasih spotoma nabere šopek rož. Verjetno je ena redkih, ki pada na posušene, ampak te so ena ključnih sestavin, ki jih vključuje v svoje slikarsko ustvarjanje.

Pred kratkim sem fotografirala njena nova (in ponovno tudi nekatera stara) dela in ji posodobila portfelj. Kako prijetna naloga! Vedno znova polna novih odkritij in zgovornih nadrobnosti, v katerih se preprosto izgubiš in pozabiš na čas.

I go often on a walk together with my sister. She sometimes collects flowers along our way. Probably there are not many people that fall for dried ones, but these kinds are the essential ingredient in her creative painting.

Recently I photographed her new (and once again some old) works and refreshed her portfolio. What a joyful task! Full of new discoveries and expressive details, where you can easily lost yourself and forget about the time, again and again.

sreda, 28. marec 2012

Stična



Cistercijanska opatija Stična je najstarejši (1136) samostan na ozemlju današnje Slovenije, kulturno in zgodovinsko pomemben predvsem zato, ker so prav tu v prvi polovici 15. stoletja nastali znameniti Stiški rokopisi, besedila v slovenskem jeziku.

Pred kratkim sva ga obiskala in občudovala njegovo zunanjščino, kjer je zaradi prevešanja sončno-deževnega dne v mrak nastala tale čudovita barvna paleta.

The Cistercian abbey Stična is the oldest (1136) monastery in today’s territory of Slovenia. It is the place where the famous Stiški rokopisi (=Stična manuscripts) were written in the first half of 15th century. They are one of the most important national treasures, because they were written in Slovenian language.

Recently we visited it and admired its exterior. Thanks to the sunny-rainy day sliding to its evening dark this beautiful colour palette has been recorded.
Related Posts with Thumbnails