Gradov v oblakih ne gradim, na tiste, ki trdno stojijo na tleh, pa padam od nekdaj. Kar srce mi zapoje, ko »odkrijem« kakega »novega«.
Tokrat, na negovskem, v Slovenskih goricah, mi je, kot se prerado zgodi pri nas, igralo sladko-grenke melodije. Občudovala sem mogočne debele zidove, mostičke in stopnišča, vrt, zelenjavni in zeliščni del, ki ne bi mogla biti privlačnejša in ki kličeta k ponudbi lokalnih kulinaričnih grajskih doživetij, v najhujši pripeki sem hitela čez obsežna dvorišča, ki so se belo bleščala v odsevu grajskih zidov, in počasi sanjala skozi hladne zračne sobane, tako visoke, da bi navaden smrtnik v njih z lahkoto naredil še eno nadstropje, a hkrati me je k tlom tlačila žalost zaradi ogromnega dela gradu, katerega skrivnosti bodo še kar nekaj časa ostale … skrivnosti.
Kljub temu lahko pod črto obiska vse skupaj samo pohvalim. Čudovit grad, ki ga skušajo oživiti, slutnja prihodnjih načrtov, očitno pestro kulturno dogajanje, krasni notranji in zunanji prostori, navdušenje v očeh. Simpatična temnolasa gospodična nama je s takim žarom v krasnih svetlih očeh dala napotke za ogled gradu. Prišla sva namreč v času, ko ni vodenih ogledov, kar nama tako ali tako bolj ugaja, vedno, ker rada raziskujeva po svoje, vpeta v svoje misli. Tako imaš čas naužiti se vtisov po svoje, vživeti se v pretekla stoletja in lahko navdušeno kaževa sprotna odkritja in razglede en drugemu. Če ti nekdo razlaga zgodovinska dejstva, sicer cenim in je koristno, ker tudi sama rada čimveč izvem, a tisto se pozabi, raje prej ali potem sama preberem, ko želim in kar potrebujem, čas tam pa raje izkoristim za tisto, saj veste: pustite me za trenutek pri miru, da dojamem vse skupaj, kje sem, kaj se je tu vse dogajalo, vse zgodbe, ljubezenske, politične, vojne, pa spletke, krivice, junaštva, pojedine … ahhh, si predstavljaš tukajle jedilnico! :)
Da raje v zavetju svojega miru raziskuje tudi sama, nama je takoj na začetku priznala tudi sama, še preden sem utegnila pomisliti na morebitno vodstvo, zato smo se takoj razumeli; še več, na ogled naju je pospremila z besedami in nasmehom: raziskujta torej po svoje, iščita, odpirajta vrata! :)
V knjigo gostov sva zapisala, da komaj čakava na obnovo še preostalega, večjega dela gradu. Ker res.
The other day we visited Negova Castle in Slovenske gorice region, which has been beautifully partly renovated, with many wonderful potentials for the future.
