sreda, 26. september 2012

Vijuganja po Severni Dalmaciji 2
Northern Dalmatia meandering 2



[nadaljevanje te objave]
 

Na Hrvaškem so mi vedno znova hecne jezikovne zadeve. Priznam, ne razumem prav vsega, še manj pa znam govoriti in potem se, da si ne bi naredila sramote ali še bolj pomembno, da jih ne bi z napačno izbiro besed užalila, lomim, kakor vem in znam, malo po njihovo, malo po naše, ker se mi zdi prijazno in spoštljivo, da se trudiš čimbolj vživeti se v kraj, ki ga obiščeš, in ob tem upravičeno pričakujem, prvič, ker se ukvarjajo s turizmom in ob tem upoštevajoč, da smo tam že tradicionalno večinski gostje in drugič, ker smo, ne nazadnje, sosedje, ki smo do nedavnega kar lep čas živeli v skupni državi, da mi bodo prišli vsaj malo nasproti s slovenščino, vsaj malo, vsaj z osnovnimi besedami, pa vsakič sproti v večini primerov izgleda, kot da prvič slišijo ta jezik, to še bolj velja za razna obvestila, kataloge, menije, spletne strani, kjer, z redkimi, zelo redkimi izjemami, našega jezika ni moč zaslediti, in ponavadi se konča tako, da me začnejo nagovarjati v nemščini, včasih pa angleščini. V redu, ni težav, ampak vse skupaj je malo… trapasto.
 

Kot je bilo trapasto, ko sva želela ledeno kavo, pa natakarica ni vedela, kaj je to. Midva razmišljava, kako se reče po njihovo, navrževa nekaj neumnosti v obupnem poskusu rešiti nerodno situacijo, tuhtava, kako se reče kava, pa saj, a ni pri njih tudi kava, kaj pa če bit? In potem po nekaj ne tako kratkih mučnih trenutkih ženska reče: mislite lêdena kava? Saj človek ne ve, ali bi se smejal ali jokal.

(Biograd na Moru, nekdanja prestolnica hrvaških kraljev [prvih 5 posnetkov] in Sv. Filip i Jakov, ljubko malo mestece v njegovi bližini [zadnjih 5 posnetkov])
 

se nadaljuje…
 

[the continuation of this post]
 

In Croatia, I find those language-issues so funny over and over again. I admit, I don’t understand their every single word and much less know how to speak and then, because I’m afraid to embarrass myself and more importantly, to not offend them with the wrong choice of words, I stumble trying to do my best, using their language and a bit of ours, because I think it’s simply nice if you show respect towards the people and place you’re visiting.

But is there too much from me to justifiably expect, firstly, because they are tourist workers and at the same time you have to have in mind that Slovenians traditionally represent a major tourist part there, and secondly, because after all we are neighbours that we even lived for some time in the same country till not so far ago, that they will come my way helping me with my language at least a bit, at least with a few basic words, but in most cases it looks like they hear our language for the first time, this implies even more for tourist information, boards, notices, menus, catalogues and web pages, where is no sign of our language, except of very very few exceptions, and it usually ends with them talking to me in German or sometimes in English. Ok, no problem, but everything looks a bit… silly.
 

Just like it was silly when we tried to order ledéna kava [=ice coffee] and the waitress didn’t know what that means. We are thinking hard how to explain her what we want, trying to find the right Croatian words, in a desperate attempt to solve the unpleasant situation throwing out some nonsenses and then, after not so short embarrassing moments, the woman asks: You mean, lêdena kava? One doesn't know whether to laugh or cry.
 

(Croatia: Biograd na Moru, a former capital of Croatian kings [the first 5 photos] and Sv. Filip i Jakov, a cute little neighbouring town [the last 5 photos])
 

to be continued…

2 komentarja:

  1. Jaz si mislim, da je to nerazumevanje malo zanalašč, druga ne more biti. Njim je enostavno samo po sebi umevno, da jih mi razumemo in zato našega jezika ni potrebno uporabljati v raznih katalogih in podobno. To seveda ni prav in mislim, da tudi mladina vse manj razume njihov jezik, tako da se bodo morali začeti počasi bolj truditi, če bodo želeli ohraniti tudi naslednje generacije slovenčekov na počitnicah. Moram pa reči, da po mojih izkušnjah sem bila v Dalmaciji vedno lepše sprejeta kot v Istri. Krasne fotke, si me vrnila na dopust :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Moram reči, da so bili (v večini) sicer zelo prijazni, ampak to ne reši zadeve, na te reči sem res občutljiva. Če jim je tako samoumevno, da vse razumemo, potem bi človek pričakoval tudi (vsaj malo, vsaj pokazati voljo) v obratno smer.

    In predvsem - gre za preprosto gostoljubje in spoštovanje do gosta, ki redno prihaja. Kakšno sporočilo dobim, če se glede tega potrudijo za vse druge, le zame ne, kot da ne obstajam.

    OdgovoriIzbriši

Lepo je videti, da listaš po mojem spletniku. Vabim te, da napišeš svoje mnenje;

It's nice to see that you're browsing through my blog. I'm inviting you to write your opinion:

Related Posts with Thumbnails