četrtek, 28. marec 2013

Imate raje orehovo ali pehtranovo?
Do you prefer the walnut or tarragon one?



Prihajajoči praznik, ko se že od nekdaj slaví prihod pomladi in zelenja, imam zelo rada. Z najlepšim simbolom, s simbolom novega rojstva in popolnosti, z jajcem, ki s sklenjenim krogom podarí nov začetek, nov popoln krog. Narava se ne moti. In čaščenje narave je tisto, ki je najbližje mojemu srcu.
 

In ko smo že pri naravi, pri usklajenosti z njo in pri simboliki in če se osredotočimo na ta in še na en pomemben praznik na nasprotnem koncu kroga, ki mu pravimo leto, in ki so ga naši predniki tudi že od nekdaj častili, Kristjani pa so jima kasneje nadeli svoji imeni, ki ju zdaj veselo uporabljamo kar vsi, je zelo zanimiva razlaga nekega etnologa, mislim da Bogataja, koga pa, na katero sem naletela že pred leti, kjer je razlagal o tem, da so naše babice v velikonočnem času pekle pehtranovo potico, v božičnem pa orehovo.
 

Seveda, zelo smiselno! Spomladi se častí vse novo, sveže, zelêno, zato se v potico da zelišča, pozimi, ko tega ni pri roki, pa oreške. Sem si prebrano zelo zapomnila, ker sem velika zagovornica simbolike in mi je všeč, da stvari ne ponavljamo kar tako v en dan, iz navade, ker pač so, temveč da imajo globlji pomen, še posebej pa se mi je vtisnilo v spomin, ker je bila to voda na moj mlin, namreč, ni skrivnost, da nisem ljubiteljica potic, peciva, tort in kar je še tega, sem pa, za razliko od večine drugih, ki običajno raje pikirajo na orehovo, če ne celo še na kakšno drugo, kljub temu vedno najraje poskusila prav babičino pehtranko.
 

Bogataj v svoji knjigi Okusiti Slovenijo omenja, da je izvor potice iskati v krogu prazničnih in obrednih kruhov, kolačev, z verjetno eno najstarejših ritualnih in božanskih oblik, podobo kroga s piko, na častno mesto prve med poticami pa postavlja, kljub vsesplošni razširjenosti in priljubljenosti orehove, »mojo« pehtranovo! :)
 

Tale na zadnjih dveh slikah izpred treh let je tudi pehtranova, poleg tega pa prva izpod najinih (khm, se pravi - Mirovih) rok. Prvi posnetek pa je iz februarja istega leta, vendar bi, glede na sneg in sonce, mirne volje lahko bil današnji.
 

Aja, tule je pa en filmček, ki prikazuje, kako se naredi pehtranova potica.

The upcoming holiday that glorifies the arrival of spring and the green all the way from ancient times already, I like it very much. With the most beautiful symbol, a symbol of a new birth and perfection, with an egg, that gives a new beginning, a new perfect rounded circle. Nature is never wrong. And worshiping of nature is something that suits my heart most.
 

Speaking of nature, of being one with it, of symbolism and if we concentrate on this and one other feast that is on the opposite side of the circle called a year, which was also worshiped already by our ancestors and the Christians later gave them their names that we all use now; so, it was very interesting to read once how our grannies baked potica - the tarragon one in the Easter time and in the Christmas time they baked the walnut one.
 

Very reasonable, of course! In the spring it was all about welcoming new, fresh, green, so they put herbs into potica and in the winter time, when there weren’t any, they used nuts. I have remembered this explanation very well since I am a big supporter of symbolism and I don’t like to do things just because, out of the habit, I like things to have a deeper meaning. Because of that and because, unlike majority of people that adore potica, especially the walnut one, I am not a big fan of all sorts of cakes on general, but the tarragon one that my grandma used to bake – that one I did like.
 

Our ethnologists say that the origin of potica, this culinary treasure of Slovenia, is to be found in the circle of breads and cakes that have an image of a circle with a dot, probably the oldest ritual and divine shape of all. Unlike the popularity of the walnut potica and widely spread opinion of its primacy, the first among all of them supposed to be “mine”, the tarragon one! :)
 

This one in the last two pictures above from three years ago is also made with tarragon and at the same time the first one made by us (khm, that is - by Miro). The first picture is from February that same year, but it could easily be taken today, as it was sunny winter day.
 

Want to make it yourself? I found this video with instructions.

9 komentarjev:

  1. Odgovori
    1. Tudi jaz! Čeprav vse potice tega sveta vseeno mirno zamenjam za hren(ta domačo mešanico!), šunko in jajca! :)

      Izbriši
  2. Jaz pa orehovo. Doma vedno pečemo samo orehovo.

    Do kakega leta nazaj nisem želela niti slišati za pehtranovo, potem pa mi je tudi ta zadišala, ker je imela malo več skute in ni bila tako močna.
    Tako da letos poskusim obe. Pehtranovo pri tašči - to bo pogledala ko bom vzela kos, ker mi vsako leto ponudi naj vsaj probam in jaz prijazno odklonim :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ja, okusi se sčasoma spreminjajo. A ni to fino, da boš lahko naredila veselje tudi tašči. :)

      Izbriši
  3. Najprej hvala za tale poučen post, zelo mi je všeč, kar si napisala. Ne vem zakaj, ampak Velika noč mi nekako ni blizu. Obožujem Božič in zanimivo, jaz prav ta čas povezujem z rojstvom in nečim novim, vznemirljivim. Velika noč pa mi je nekako pretežka, ne znam prav razložiti in prav zato tudi nimam nekega veselja ustvarjat kaj v zvezi z njo. Kar pa se tiče potice, pa imam v bistvu najraje makovo. Orehovo je najboljšo pekla moja oma, bila je kot narisana, vedno brez ene estetske napake in neverjetno dobra. Takih ne delajo več. :)) Mama večkrat speče tudi pehtranovo, ampak meni je okus premočen in se je zato raje izogibam :))) Je pa definitivno nekaj posebnega.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Pretežka morda, če gledaš skozi prizmo Krščanstva, potem brez dvoma, se strinjam. Zato so meni veliko bližje verovanja, ki so povezana z naravo, poganske sorte, pa ne zato, da bi iskala samo lahkotnost (no, tudi s tem ni pravzaprav nič narobe, nasprotno), ampak ker mi je take vrste obredje, stik z naravo, ... tisto, čez vse.

      Je bilo hecno, ko sva letos na razne konce prinesla malo te svoje pehtranke pa sva jo postavila k drugim poticam, hehe - že tako je neizrazita spirala, komaj vidna, ob vseh drugih, skoraj narisanih, je pa izgledala že skoraj kot kruh. :)) Ma, sva ponosna vseeno! :)

      Izbriši
  4. Tudi jaz sem za pethranko :). Pehtran je zakon.

    P.s. Ful lušten modelček za peko potic, a se tisto v sredini "sname", ven vzame?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Sem tvoje vprašanje kar ponucala v naslednji objavi. :)

      Ja, tale stožec na sredi modela je stvar zase in ga lahko postaviš v katerokoli posodo, uporabna zadeva, res. Babičina, zdaj je od mami.

      Tri proti dve za pehtranko torej! :)

      Izbriši

Lepo je videti, da listaš po mojem spletniku. Vabim te, da napišeš svoje mnenje;

It's nice to see that you're browsing through my blog. I'm inviting you to write your opinion:

Related Posts with Thumbnails