Jajce je starodaven simbol. Že po predkrščanskih navadah je predstavljalo novo življenje in prihod pomladi in ker je moja duša poganska, če to pomeni verovanje v naravo, vesolje in neko neznano in neopisljivo iskrico, ki je prižgala vse skupaj, mi je ta praznik zelo všeč.
Tako malo zares vemo in to praznično jajce je dokaz za to: lahko je širno nebo, posuto z zvezdami, lahko je globoko skrivnostno morje, lahko je vesolje, v dimenzijah, ki presegajo vsak naš poskus dojemanja veličine bivanja, prostora in časa, lahko so naše sanje, prihodnost ali preteklost, lahko pa je preprosto eden od malih vsakodnevnih čudežev narave, v katerem se skriva vse zgoraj napisano in ki ga roke človeka ob sklenitvi novega kroga življenja spremenijo v okras, v poskus opisa te skrivnosti, ko vsaj za trenutek poskusijo ujeti bistvo našega obstoja, in s tem častíjo tisto, vedno izmikajoče se, ki nas žene naprej.
Naša dežela ima bogato tradicijo poslikave pirhov. Všeč so mi vsi, vsak posebej, najbolj pa tisti klasični, s čebulnimi olupki pobarvani in pred tem opasani z deteljico ali kakšno drugo rastlinico.
Pred nekaj leti sem odkrila barvanje v teranu, ki napravi lepe kristalčke, ki se lesketajo na svetlobi, in prav takšen teranov pirh je na sliki zgoraj.
Mimogrede: moja mami je letos naredila prav posebne pirhe, a pokažem jih kdaj drugič, kmalu, obljubim. :)
An egg is an ancient symbol. Already from pre-Christian times it has represented a new life and arrival of spring and because my soul is pagan, if this means believing in nature, universe, an unknown and indescribable sparkle that has lighted everything, I really like this holiday.
We know so little and this festive egg is a proof for this: it can be wide sky sprinkled with stars, it can be deep mysterious ocean, it can be the universe, in dimensions beyond every our attempt to comprehend the greatness of being, space and time, it can be our dreams, our future or our past, but it can also simply be just one of everyday’s little miracles of nature, containing everything written above and at a conclusion of every circle transformed by a human hand into a decoration, trying to describe the miracle or at least briefly catch the essence of our being and honouring that ever-elusive something that keeps us moving forward.
Slovenia has a rich tradition of egg-painting, we call them pirhi (there are also some other names across different regions). My favourite is the classical one, cooked in water with onion peels after a clover, daisy or some other little plant is attached to it with pantyhose piece.
The one above is coloured in teran, a famous dark red, almost black wine from the karst, our littoral region. Cooking in it causes little crystals on the egg afterwards, very interesting!
Mimogrede: my mum made some very interesting pirhi this year, but I’ll show them to you some other time, soon, I promise. :)
Čudovit zapis in prav tak, že čaroben pirh...
OdgovoriIzbrišiLepe praznike tebi in vsem tvojim, LP:)
Zelo lepo si tole zapisala. In pirh je čudovit. Sem se lotila eno leto to vrstnega barvanja, pa mi ni tako lepo uspelo. Prav želela sem si tak biserni izgled, pa mi biseri niso uspeli :) Pa kdaj drugič. Lepe praznike.
OdgovoriIzbrišiMani najlepše so tiste, ki jih skuhamo v teranu in pustimo čez noč, da jih čarobnost noči posuje s kristalčki.
OdgovoriIzbrišiMogoče je ravno to čar teh naravnih barvil, ja, kot so čebulni olupki in teran, da vsakič (in pri vsakomur) nastanejo malce drugačni.
OdgovoriIzbrišiHvala vsem trem in ne dvomim, da ste se imele lepo in jedle dobro! :)