Že kar nekaj tednov je minilo, odkar sva preživela (pre)kratek oddih na turistični domačiji Firbas v Slovenskih goricah. Mirne volje jo lahko uvrstim med tiste turistične točke pri nas, ki so res paša za dušo.
Ena od stvari, ki se nama je najbolj vtisnila v spomin in o kateri zdaj z veseljem pripovedujeva drugim, je bil en prav posrečen hišni kuža, visok pubertetniški ovčar, ki je vsakokrat, ko sva ga srečala, sicer igrivo, a z nič manj neugodnimi dotiki zob, pikiral na najine gležnje in … Pravzaprav se je najprej lotil Mirovih, jaz pa sem se temu na vsa usta smejala, kako luštkano smešen da je s temi forami. Ko se je na mojo grozo lotil še mene, se je smehu pridružilo tuljenje.
Miro ga je požrtvovalno speljal spet nase in ga nato skušal ukaniti z metanjem veje, da sem jo medtem lahko s slinastimi sandalci popihala na drugo stran hiše. Minilo je nekaj časa, da sva se prenehala režati, saj take obsedenosti s čevlji in gležnji ne doživiš vsak dan, sploh kot tarča. :)
Kasneje, pri večerji, ko nam je gospodar za sladico postregel s slovenjegoriško gibanico [slika 8], nas je zvito spraševal, katera je boljša, njihova ali ona, bolj znana, prekmurska. Sosedje so rekli, da prva, jaz pa (in to ne iz diplomatskih vzgibov, prisežem!), da je ena boljša od druge. In če poznate mojo obsedenost s prekmursko gibanico, potem veste, kaj to pomeni.
Vsekakor, zdajle bi prav prijala spet ena slovenjegoriška – ker bi bilo potrebno nadoknaditi ves dosedanji čas, ko je nisem poznala. :) (a se to stvar da dobiti tudi kje drugje po Sloveniji, npr. v prestolnici, in zakaj ne? – namesto raznih musov, panakot in to-in-ono z nutelo; vsaj namesto nekega razumnega odstotka, no!)
Za konec sva v njihovi privlačni trgovinici kupila nekaj domačih dobrot, med drugim tudi hruškov sok, za katerega sva izvedela, ha!, da ga le od kakega meseca pred tem točijo tudi v Stanu v Medvodah, kamor občasno rada zavijeva na kavico (in sendvič). Če to ni zgovorna povezava!
[med drugim si v okolici lahko ogledate: negovski grad in jezero ter cerkev nad Benediktom]
Few weeks have past already since we visited Firbas tourist farm in Slovenske gorice region to relax. I recommend it to anyone who wants to experience delicious home food and to enjoy wonderful surroundings. A real soul treat! Added to my excellent label, with no doubt.
[among many other things, this castle, this lake and this church is what you can see in the nearby area]
Prekrasen oddih poln spominov(kuža),kulinaričnih dobrot....Kot vedno -čudovite fotografije:)
OdgovoriIzbriši