Brkinc

Pred leti sem na naši Obali vsa vesela izvedela, da se mešanici mineralne vode in jabolčnega soka reče brkinc (in od takrat naprej poskušala s tem imenom mešanico, previdno in boječe, naročati tudi tu pa tam po drugih koncih naše širne dežele, a so me, seveda pričakovano, samo debelo gledali).

Še naprej pa sem se s tem izrazom važila ob vsaki priložnosti v gostilnah in lokalih na Obali in prav fino se mi je zdelo, ko smo bili vedno en dva tri zmenjeni.

Tudi tokrat ne naredim nič drugače, natakar pa nestrpno odvrne: Kaj je to? Kako naj vem, kaj je to?

Mu razložim. Tudi to, da je hecno, ker sem se izraza naučila prav tu.

Vzvišeno odvrne, da ja, mogoče gre to skozi v kakšnih bifejih, oni pa da so restavracija(!).

Hmja.

Miru je pivo natočil v kozarec za vino, pribor pa sva si morala vzeti kar s sosednjih pogrinjkov pri mizi. Pa še kaj.

(Sem potem vzela kar navadno vodo, iz pipe, me je vse minilo zaradi odnosa in ker je možakar rekel še, da lahko prinese samo posebej, v plastenkah, in naj si sama namešam.)