Ne vem, še vedno se razveselim kot otrok, ko zjutraj vidim vse belo. Rada imam zimo.
Za nekakšno protiutež današnjemu dnevu, za nagajanje, pa danes objavljam nekaj utrinkov s preteklega konca tedna, rahlo, rahlo spominjajoč na pomlad, res, prav začutila sem tisto dišeče mravljinčenje.
Miro je kupil napravico za izdelovanje domačih testeninskih žepkov, zato je bilo nedeljsko kosilo tokrat pripravljeno veliko hitreje kot zadnjič.
I don’t know, I always get excited like a child when I wake up in all that white. I love winter.
I’m posting today, as a kind of a counterweight to today’s snowing and as a teaser, a few moments from the past weekend that slightly, slightly reminded me of spring, really, I felt that scented tingling.
Miro has bought a simple device for home making of ravioli, so this time the Sunday lunch was prepared much quicker than the other day.
Jaz sem bila zadnji teden bolj vstran od blogovskega sveta in ni bilo časa za komentiranje. Sem zdaj malo nadoknadila in si pogledala tvoje zimske fotografije od tu in tam :) Lepo.
OdgovoriIzbrišiLepo te je spet "slišat". Po moje ti ni bilo hudega stran od bloganja! :)
OdgovoriIzbriši