V zadnjih dneh je v mojih mislih pogosto Japonska. Ob tem mislim tudi na Yukie, nekdanjo dopisovalko. Tako prijazna punca. Sploh se ne spomnim, kako sva izgubili stik. Kriva so verjetno vihrava najstniška leta.
O, kako so mi bila všeč njena pisma! Nežna in na lepih, pisanih papirjih, njena latinična pisava pa na pogosto prozorni podlagi tako simpatična, kot japonske pismenke. Ta pisma so bila kot slike. In tako umetelno zložena, da sem imela vedno probleme, kako jih zložiti nazaj. :)
Danes sem jih ponovno vzela v roke. Spet me je ganila njena skrb ob naši osamosvojitvi. Kaj vse sva si povedali in kakšne načrte za prihodnost sva kovali! :)
Tu je le nekaj delcev, ki niso preveč intimni. Upam, da ne bi bila jezna, če bi jih videla objavljene. Jaz pa si medtem mislim, da je v teh dolgih letih že obiskala Rim, se mogoče naučila kakšno slovensko besedo in predvsem, da je z njo vse v redu.
挨拶、私の友人
In the last days Japan is often on my mind. I’m thinking a lot also about Yukie, my ex pen pal. Such a sweet girl. I just can’t remember how we’ve lost contact. The turbulent teenage years should be blamed probably.
O, how I liked her letters! All delicate and on pretty, colourful papers. Her latin-alphabet handwriting on the transparent background was so cute, just like Japanese script. Those letters were like paintings for me. And they were folded so artfully that it was always a big challenge for me to fold them like they were. :)
I took them in my hands today after quite some time. Again I was touched by her concern about events that accompanied our independence back in 1991. All that things that we told to each other and what plans we had for the future! :)
Here are just a few pieces of the story that are not to intimate. I hope she wouldn’t mind. Meanwhile I’m thinking that in all those years she did manage to see Rome already, that she has learned some Slovenian words and most of all that she is all right.
挨拶、私の友人
Jaaa, Japonska pisma so prav posebna. Imam tudi jaz prijateljico iz Osake, Kaoruko ji je ime. In tudi v teh dneh večkrat mislim nanjo.
OdgovoriIzbrišiAmpak, ne morem verjet, kako podobno pisavo imata s tvojo dopisovalko. Neverjetno!
Drživa pesti!
Kako mi je žal, da je dopisovanje povsem potonilo v pozabo ...
OdgovoriIzbrišiTakole, eksotično, japonsko, pa je sploh videti zanimivo!
Jaz sem si v osnovni šoli dopisovala z mnogimi puncami - joj, je bilo zabavno!
Ja, takšna pisma so neprecenljiv zaklad! Upam, da je z njo in njeno družino vse v redu!
OdgovoriIzbrišiTudi sama sem imela dopisovalca iz sicer malo manj eksotične Švice, pa sem vseeno komaj čakala, kdaj se njegovo pismo znajde v mojem nabiralniku! Mi je še do danes ostalo, da sem "papirnate" pošte iz srca vesela. Nekaj čarobnega je v klasičnih pismih, kajne!
Za dopisovanje me je navdušila teta, ki je v sedemdesetih imela dopisovalko iz Egipta! To je šele bila eksotika! Še vedno se spomnim njenih razglednic in pisem!
Vrednost papirnatih pisem je najbrž res ostala še iz časa, ko smo poskakujoč odpirali poštne nabiralnike - ijeej, pismooo! Od dlje je bilo, bolj je bilo imenitno ... Le kaj je z vsemi tistimi ljudmi? ... Si odprla temo, ki da mislit.
OdgovoriIzbrišiMarna:
OdgovoriIzbrišiSi nekako mislim, da je zanje še toliko težje, saj morajo poleg tujega jezika obvladati še pisavo, ki jim je popolnoma tuja, zato verjetno vsi pišejo na podoben način, kaj pa vem. Ja, drživa pesti! :)
Kroglica:
Tudi meni je žal, res je imelo svoj čar! S prijateljicami smo si "dopisovale", ko smo bile še majhne, kljub temu, da smo cele dneve preživele skupaj. Smo izumile celo svojo skrivno pisavo in si ponoči metale pisma v nabiralnike. :)
Maja:
Ja, jaz sem imela tako uravnoteženo eksotiko, vsakega iz druge celine, eno dekle (zgoraj omenjeno) in fanta (iz Gane). Sem ob pregledovanju pisem naletela tudi na njegova pisma in pomislila, da bi kdaj tudi na to temo naredila objavo.
Mojca:
Res ti da misliti. Ker je minilo toliko časa, so zdaj res lahko kjerkoli in karkoli. Upam samo, da je z njimi vse v redu.
Hvala za vaše misli. Res je zanimivo! :)
Zanimive so naše dopisovalske izkušnje iz preteklosti. Res je bilo prav fajn in tvoja pisma so še posebna s temi origami variantami zlaganja.
OdgovoriIzbriši