Danes je Zojin rojstni dan. 6 let.
K nam je prišla iz zavetišča v Gmajnicah, ko ji je bilo 4 mesece.
Praznujemo ga s povečano količino piškotkov, v Zojinem jeziku - kukijev. :)
Today is Zoja’s birthday. 6 years.
She came to our home from Gmajnice shelter house when she was 4 months old.
We are celebrating it with increased amount of cookies. :)
Ne vem, če se na posnetku zadosti dobro sliši njeno renčanje, ki pa ni renčanje v smislu norega, razjarjeno nevarnega psa, temveč bolj godrnjanje. To je prav njen zaščitni znak, ki ga je razvila v nulo in je en najbolj smešnih delov njenega karakterja. Pravimo mu »a si huda« in to počne tudi na ukaz.
S tem godrnjanjem izraža svojo voljo, ko se ji zdi, da je na primer napočil čas za jest (pa saj niti nima določenega časa za hrano!), ali ji je odveč čohanje, ker je že pozna ura, ali nas s takim godrnjajčkom sedeča pred vrati opozarja, da jo spustimo ven ali pa ti da vedeti, da ne mara foto-kamere pred nosom.
Dobro ve, kaj pomeni dati glas, pa vendar v večini primerov hrani glasilke in najprej poskusi, če bo »prišla skoz« z godrnjajčkom.
Naslednji od njenih trikov (ki so tudi na videu) je ta, da je pogruntala, da če se vrže na tla (prostor), da je oproščena vseh nadaljnjih ukazov, ker – kdo pa je jezen na kužka, ki se zna tako lepo uleči! :)
To so samo drobci njenega karakterja, ki je zvit kot njen rep! :)
V parih besedah: je najprijaznejša kužika, bistra kot vrag, prebrisana, hiperaktivna, dobra sostanovalka, ubogljiva, s tako posebnim karakterjem in... VEDNO lačna. :) Naš sonček!
[se opravičujem za slab posnetek, mogoče ga kdaj kasneje zamenjam z boljšim]
I don’t know if you can hear her growling on the video. It’s one of the funniest things about her character and it isn’t really a growling in a way of mad, angry and dangerous dog, but sort of disgruntled mumbling and it is her trademark that she developed it to the last detail. We call it “you’re annoyed, aren’t you” and it became one of commands also.
With this disgruntled mumbling she expresses her will; for example when she thinks that it’s food time (she doesn’t even have her exact food-time!), or when she want to be left alone because of late hour, or she warns us sitting at the door to let her out, or she just simply lets you know that she doesn't tolerate photo-camera in front of her nose.
She knows perfectly well what means “to give a voice” (to bark), but in many cases she likes to keep her voice safe and she tries to get away with mumbling first.
Next of her tricks that are also seen on video is the fact that she figured it out that if she lays down she can’t never go wrong and that in most cases she is free of any further commands, because – who can be mad with a doggy that lays down so nicely! :)
These are just few parts of her character that is crafty as her tail. :)
In few words: she is the most friendly dog, cunning, super smart, hyperactive, easy to live with, obedient, with the most special character and... ALWAYS hungry. :) Our little sun!
[I apologize for low quality video, maybe some day I replace it with better one]
Kol'k je simpatična. Pa da tako lepo čaka z piškotkom na taci?! Moji dve bi se od evforije v taco ugriznile. ;)
OdgovoriIzbrišiVse najboljše Zoja!
Zoji vse najboljše. Zanimivo je opazovati živali in njihove karakterje, so velikokrat bolj zanimivi kot ljudje :)
OdgovoriIzbrišiO kako je luštna.
OdgovoriIzbrišivse naj naj kosmati godrnjački :) kako simpatično...
OdgovoriIzbrišiHvala vsem - ji bom prenesla vaše čestitke (kot da jo kaj briga! :) - edino če imate kuki, potem pa ja!) :)
OdgovoriIzbrišiSaša:
:)) - že to "oteži" situacijo - da sta pri tebi dve! Konkurenca! :)
Ko se Zoji začne bližati domača mačka (ko ima Z. kuki npr. na taci), s katero se čisto dobro razume, postane ravno tako nervozna in ji lahko v očeh prebereš "daj, pohiti, reči že, da lahko vzamem!" :)
Hecni so!
Vaa, vsaka ti čast, da si jo tak natrenirala, neverjetno res, da prav čaka s kukijem na tački...!
OdgovoriIzbrišiNoro! :D
Beba:
OdgovoriIzbrišiNismo je niti imeli namena učiti kaj posebnega, razen sedi, prostor ipd, toliko, da se da s psom shajati in da se zna vsaj malo obnašati.
Ker pa je tako družabna in nam vsem vedno sledi, smo se z njo pogovarjali kot s človekom, tako - v hecu :) - in smo opažali, da je kar začenjala razumeti vedno več in več. In to res neverjetne stvari, ki so nam še danes hecne.
Tako smo vsako stvar, ki se je je sama naučila (ali pa je nakazovalo v to smer), samo še izpilili :) - in: to je to! :)
Ostaja pa še ena in edina stvar, ki je je ne morem in ne morem naučiti: da na ukaz neha lajati, kadar jo kakšna stvar zares razjezi (včasih pa kar tako). Smo se pač sprijaznili, da je kolerik. :)
Carica, res!
OdgovoriIzbrišiMa mi imamo tudi kolerike, haha :D