četrtek, 29. december 2011

Najina smrečica
Our tree



Takó, najina novoletna smrečica je »postavljena«, tako da bo dedek Mraz imel kam postaviti svoja darila.

Silvestrski večer je bil zame vedno vrhunec leta, primerljiv le še s predvečerom odhoda na morje in stokrat boljši od rojstnega dne.
Zaradi vsega. Zaradi pisem, ki sem mu jih pisala že nekaj tednov prej, in kot vidim, v njih napisala še spisek za vse druge, kaj naj jim prinese, in pri "nekaj" stvareh zraven pripisala »nujno« in dodala kar nekaj risb, vse z namenom, da nanj naredim čimvečji vtis. :)

Smejim pa se tudi temu, da me je očitno zelo skrbelo, če bo pismo res prišlo do njega in tudi da ne bi slučajno spregledal ali pozabil, kje živim, saj sem mu napisala vse podatke o sebi, skupaj s tem, v kateri razred hodim in na katero šolo, še posebej pa sem poudarila domačo hišno številko in napisala celo telefonsko! :)

Nekaj najlepšega je bilo tudi skupno pričakovanja daril in oprezanja, da ga enkrat vendarle zasačim.
Mislim, da je bil to tudi razlog, da sva s sestro najmanj enkrat dobili darila šele zjutraj. Spomnim se, da so naju takrat nagovorili, da je najbolje, da gremo vsi trije z najinim (pravim) dedkom pogledat malo naokoli po soseščini, kod hodi, da še ni daril. Sumim, da sva tisto leto tako neumorno dežurali pod smrečico, da jih odrasli brez te krute zvijače niso uspeli postaviti pod njo. Krute zato, ker ko smo prišli z našega obhoda, so rekli: joj, ravno ko vas ni bilo, je prinesel darila! :)

Takó, our New Year’s tree is now “standing”, so that dedek Mraz (=grandpa Frost) will have a place to leave his gifts.

Dedek Mraz is an old man who’s supposed to live under Triglav, our highest mountain. He has long white beard, a round dormouse fur hat, white coat embellished with Slovenian ornaments, usually carnations or rosemary, he carries a big basket on his back and has a coach with Lipizzaner horses.

Sylvester Eve has always been the highlight of each year for me, comparable only with the nights before leaving to the sea in summers and a hundred times better than my birthdays.
Because of everything. Because of the letters which I had been writing to him few weeks earlier, adding also many drawings, obviously to impress him. :) As I can see now sometimes I even made a list for the whole family. The funniest part is that some wishes are marked with “necessarily”. :)

I was obviously very worried about my letter reaching the recipient successfully and also that he will know for sure, or maybe not forget, who is it from, so I added all my information, from my school and my class number, but I emphasised especially our house and phone number! :)

It was wonderful when we all together waited for gifts and also to be on a lookout to catch him finally of course.
I think that was the reason that at least one time my sister and I got our gifts only in the morning of the new year. I remember that we were talked into going around our neighbourhood with our (real) grandpa to check it out why there are no presents yet. I suspect that that year we were so determined to catch dedek Mraz at his action, that adults just couldn’t make it without this cruel trick. I say cruel, because at our return they said: oh, he was here just when you were out looking for him! :)

3 komentarji:

  1. he he, zabavno je tole zvijačenje. Ampak sta bili pa vztrajni. In smrečia je super, zelo zelo mi je všeč.

    OdgovoriIzbriši
  2. Tale pripoved em je čisto odnesla v preteklost. Ja tudi moji spomini so podobni. Ko sem ga že skoraj zasačila je mene zasačil oči.

    OdgovoriIzbriši
  3. Vladuška:
    Zdaj je zabavno, ja, takrat je bilo pa prav mučno! :)

    Andreja:
    Haha, meni je tudi tako hecno, da sem bila tako zelo prepričana, da ga enkrat dobim! :)

    OdgovoriIzbriši

Lepo je videti, da listaš po mojem spletniku. Vabim te, da napišeš svoje mnenje;

It's nice to see that you're browsing through my blog. I'm inviting you to write your opinion:

Related Posts with Thumbnails