Ena najboljših stvari najine božične odisejade, ko obiskujeva polnočnice po abecedi, tokrat je bil na vrsti I kot Izola, je, poleg nama tako ljubega vandranja, da ko se vračava, poslušava najboljšo glasbo, tisto, ki jo slovenske radijske postaje pogosto prezrejo, nacionalni radio pa jo, kot obvezno kvoto, skrije v svoj nočni program.
Je prav, da sem vsakič znova začudeno vesela nad nečim takim, kot je slovenska glasba na radiu (in za povrh še tista, ta dobra)? Oh, kakšne blagoslovljene vožnje so to!
One of the best things of our Christmas odyssey, when we visit midnight-masses in an alphabet order, this time it was the letter I like Izola, is (except of the wandering around that we both like so much) that when we are returning we listen to the best music, Slovenian.
Not that we don’t like others, we do, very much, of course, but our radio stations are so swamped with the same and the same commercial staff that is so refreshing to hear some good domestic sounds; namely, this is the time, in the night hours, when our national radio fulfills obligatory requirements towards its own language. Oh, these are such blessed rides!
Čudovite fotke!
OdgovoriIzbrišiIn jaz sem tudi med tistimi, ki se razveselim ob kvalitetni slovenski glasbi na radiu (:
Hvala, Anita!
OdgovoriIzbrišiRes, ko zaslišim eno za drugo, same dobre, se šele zavem, kako hrepenim po njej. Bolj pogosto bi jo lahko vrteli.