Danes sem se prav nasmejala, ko sem naletela na fotografije ene svojih že skoraj pozabljenih zgodnjih poslikav, nekje s sredine devetdesetih.
To je bilo naročilo za rojstnodnevno darilo. Glede ideje in oblikovanja sem imela proste roke, edina »zahteva« je bila, da poslikavo naredim na pivski kozarec. Zaželeno je bilo tudi, da naj bi bilo v sproščenem stilu, po možnosti smešno.
Ob takih trenutkih se vprašam, kakšna je pot mojih poslikanih izdelkov – ali so še »živi«, kje so?
---===---===---===---
It was so funny today bumping to old photos of one of my almost forgotten early works somewhere from the mid-nineties.
This was a custom request for a birthday present. Idea and design were left pretty much to me; the only “demand” was that the painting had to be made on the beer-glass. It was also desired to be very informal, funny if possible.
At that kind of moments I often ask myself, what’s the journey of my painted works like - are they still “alive”, where are they?
kako dodelan kozarec... bravo. meni navadno ob hecnih izvedbah kar zmanjka energije še za kvaliteto. ti pa si izpeljala v nulo. s čim pa si pisala? mega zgleda.
OdgovoriIzbrišiHvala. Pišem pa kar s konturo za steklo. Multiuporabna zadeva :)
OdgovoriIzbrišis konturo ti uspe tako enakomerno pisat? kapo dol, res.
OdgovoriIzbriši