Snežna meja Snowline

Kljub hladnem jutru in zaradi sicer znosnega sonca zelo prijetnim osvežilnim vetrovom proti vrhu, smo na izletu na Viševnik takó, prav po poznopoletno uživali, danes, slab teden kasneje, pa se je snežna meja spustila skoraj do našega takratnega izhodišča (na Rudnem Polju na Pokljuki; 1380 m.n.m.), na okoli 1500 metrov. Takle mamo! Zato mi je pa tako všeč ta naša deželica. :)
 
Kakorkoli, tisti dan smo se za hip ustavili še na Bledu, si prav po gverilsko utrli pot skozi šavje tam nekje za gradom, se kljubovalno vzpeli po sumljivo vegastih kamnitih stopnicah in našli pustolovsko razgledno mesto, ki je preneslo samo enega navdušenega fotografa naenkrat, ker se nam je pač zdelo oderuško, da pobirajo 8 evrov na osebo, ne glede na to, ali si želiš ogledati muzej (pa še to se mi zdi preveč, zato pa so se ljudje množično obračali, ko so prišli do blagajne) ali pa le pogledati z grajskega dvorišča dol na otoček sredi jezera.
 
Bemti (!ne gre drugače!), če bi bila vstopnina 2 evra, bi jaz in še marsikdo drug, ki si rad ogleduje znamenitosti pa si jih zaradi tega marsikdaj ne more, z veseljem plačal, in tam, tudi samo za pogled čez obzidje, in še kje drugje.
 
Ja, snežna meja se spušča, ko bi se še kaj drugega.

Despite chilly morning and, while approaching the peak in the sun, even though bearable, some very refreshing winds we were enjoying our quite late-summerish trip to the Viševnik mountain, but today, less than a week later, the snowline dropped almost to our starting point that day (Rudno Polje at Pokljuka Plateau; 1380 a.s.l.), to around 1500 meters. That’s what we got here! And that’s why I love our little country so much. :)
 
Kakorkoli, that day we made a stop at Bled Castle, but it was too expensive just to view the lake and its island from the castle yard walls, even though not going to the museum, so we went into guerrilla and found an old unreliable stony staircase in the bushes behind the castle to take some pictures.