Obožujem enolončnice oziroma, kot se jim posrečeno reče včasih, jedi na žlico. In obožujem tudi lečo, ki pa jo vse premalokrat jem. Preprosto pozabim nanjo.
Tukajle je združeno oboje. Leči delajo družbo cvetača, čebula, slanina in nekaj začimb, posebnost enolončnic pri nas pa je, da ko je le-ta še na štedilniku, del nje, recimo zajemalko ali dve, zmeljemo v mešalniku in to takoj nato vrnemo v jed, ki na ta način dobi gostoto.
I adore stews or, as we also call it sometimes here, spoon-dishes. And I adore lentils, too, which I would like to eat more often than I do now. I simply forget about it.
All of the above is included here - lentils enjoying company of cauliflower, onion, bacon and some spices. The speciality of our stews is that when it is still on the stove we take a piece of it, a ladle or two, mix it in a blender and put it back again to give the dish some density.
Vse čestitke za super enolončnico,obožujem lečo,ki je res premalo na jedilniku.Ja,še to-krožnike pa imamo iste,upam ,da mi uspe še ista enolončnica.
OdgovoriIzbrišiHaha, glede krožnikov. Po pravici povedano, kadar vnaprej vem, da bom fotografirala, raje vzamem navadne bele, da jed pride bolj do izraza. Res pa, da so tile običajno najprej pri roki. :)
OdgovoriIzbriši