Vintage. Te besede ne maram. No, ne same besede, ampak njenega pretiranega uporabljanja na vsakem koraku. Kot da ne bi starinske stvari obstajale že prej. In starinski videz.
In prav zaradi nemarnega svaljkanja te besede povsod in brez prestanka, se s prijateljicami že malo norca delamo. Si na primer rečemo: O, kako si vintič!
In še užaljena ne moreš biti, saj je beseda ja tako in. :)
Ker z Mirom nimava dovolj denarja za kakšen dober nov avto, sva se domislila, da sva vendarle frajerja, saj sva koneckoncev lastnika vintičnega. :) Pustimo malenkost, da če bi bil res tako zelo star, bi bil še dražji, ampak tolažba je pa vseeno.
Kakorkoli, od nekdaj sem imela rada stare stvari, predvsem če so dragi spomini na moje najbližje.
Tale prelep kristalni vrč iz Rogaške nama je letos za rojstni dan poklonil dedek. Od njega, pravzaprav od babice, imam tudi kup teh kuhinjskih krp, ki so mi tako zelo všeč.
Krasno rdeče žarečo vazo pa sem si izbrala pri mami, v originalu je bila od babi po očijevi strani in ravno zadnjič sem videla eno staro fotografijo s to vazo v ozadju.
Vintage. I don't like the word. Well, I don’t like excessive usage of it at every step. Just like the old things and old look are some new invention.
And because of the careless rolling of the word everywhere and all the time, my girl-friends and I are making jokes about that. For example we say to each other: Oh, you’re so vintage!
And yet you can not be offended, as the word is so in. :)
Because Miro and I don’t have enough money to buy ourselves a proper new car, we made a consolation out of that fact: we consider ourselves very cool, as we own a vintage car. :) Leave beside a tiny little fact that it would be even more expensive if it was really that old.
But anyway, I've liked old things for as long as I remember, especially if they have an emotional value.
This gorgeous crystal mug from Rogaška was given to us for our birthdays by my grandpa. His, or better my grandma’s, were also these dish cloths that I like so much.
Beautiful red vase I got from my mum, but originally it once belonged to grandma by my father’s side and I just saw it the other day on one of her shelves in an old photo.
Lepo - tudi jaz imam rada te stvari. Sploh, če so povezane z mojimi predniki.
OdgovoriIzbrišiAmpak krpe so pa te še itak najboljše. Večina "današnjih" ni za uporabo, ampak samo za obesit jo nekje v kuhinji.
Se strinjam z Marno, tudi jaz imam nekaj blazno fensi kuhinjskih krp, ki so pa res bolj za gledat kot za uprabljat. Imam pa nakaj takih podobnih, ki mi jih je dala mama ko sem se preselila na svoje. So že čist ocufane in popackane od čaja, pa jih kar ne dam stran. No tele tvoje izgledajo še zelo frišne. Vrč je pa krasen. Tudi vrč se dandanes težko dobi spodoben. Mislim da je uporaben in ne preveč nakrancljan. Po dolgem iskanju sem enega takega dobila v Butlersu, pa mi je po enem mesecu počil. Reciklirano steklo, pa še to čist tanko. no zdaj vem na kaj moram biti pozorna ko ga bom naslednjič kupovala.
OdgovoriIzbrišiTe stare krpe bi mi zelo prav prišle pri fotografiranju hrane :)) Ja, tole z vintage imaš kar prav. Se je zelo razpasla tudi pri čestitkartsvu in na koncu koncev tudi sama rada uporabim to besedo, se pa hkrati tudi z mojim delava norca :))) Danes je že vse kar nekaj vintage. Vrč in vaza sta krasna in vsekakor zelo zelo lep spomin.
OdgovoriIzbrišiHahahaha...zdej si pa res čisto IN. Ja, se strinjam, ta beseda je zdaj prilepljena že povsod. Je pa kozarec res krasen. O krpah sem pa razmišljala ravno te dni, ker imam same stare, še iz mojega otroštva in zdaj se ene prav nemarno že trgajo, ma meni so tako pri srcu, da čakam, da se dokončno "razcefrajo". Tako, da te strgane vedno skrivam pred gosti :)
OdgovoriIzbrišiNi čudno, da se glede teh starih dobrih krp strinjamo. Kar je res, je res.
OdgovoriIzbrišiPodobno je z brisačami, zato pa imam še vedno isto kopalno (za na morje) od okoli 10. leta naprej. Pa še danes izgleda kot nova, kljub temu, da je veliko pretrpela, ker sem pravi morski človek. :)