Naš dedek je človek navad in ko je pred kratkim vnovič naročil govejo juho z rezanci in so mu jo postregli v prozorni skodeli, ni rekel sicer nič, ampak ni bil čisto sproščen. :) Po večini so mi taka mešanja tradicionalnega in sodobnega všeč.
Mene je zanimala teranova torta, v bistvu bolj razveselila kot zanimala. Razveselila zaradi pomanjkanja izvirnih domačih jedi in prepogostega posnemanja vsepovprek, samo da se fino sliši in je tuje.
Še vedno ne vidimo prednosti v domačem poimenovanju. Tujemu gostu zna prav gotovo zveneti še bolj mikavno, ker je pač napisano v nekem za njega eksotičnem jeziku, tega pač lahko doživi le tu in nikjer drugje. Ampak verjetno se motim; v gostilno z imenom Reka ne bo zavil, v River pa? Eh!
In če v jedilnem listu prevajajo (zakaj že?) prekmursko gibanico (sem mislila, da se hecajo: over Mura cake!), zakaj potem ne prevajajo v obratno smer panne cotte, ker, kakor vem, če prav vem, saj ne vem, je to strjenka, smetanova ali jogurtova, ali nekaj podobnega. Vse se da, če se hoče.
Kakorkoli, ker tort ne maram preveč in ker jo je tako ali tako naročila mami (ki je planila nanjo še preden sem jo uspela zabeležiti), sem padla na gibanico, saj se v ponudbi naših gostiln ne pojavlja zelo pogosto, pa bi se, kar se mene tiče, morala. Je pač tako: zgrabi jo, ko jo vidiš, žal.
Our grandpa is a man of habits and when he once again ordered a beef soup with noodles, our traditional dish, and when it was served to him in a transparent bowl he didn’t say anything, but you could tell that he wasn’t completely relaxed. :) But I like this kind of traditional and modern mixing.
I was interested in teran cake (a cake made of our delicious Teran wine), actually more pleased than interested. Pleased because of lack in offer of our local dishes on general and copying all around too often in a way like foreign and global sounds better.
We still can’t see the advantages of naming things in our own language. It might sound even more appealing to a foreign guest since it is written in an exotic language for her/him, which she/he can’t experience anywhere else. But I guess I’m wrong: no guest will ever turn into gostilna named Reka, but in River she/he will, right? Eh!
Kakorkoli, as I am not a big fan of cakes and since my mum asked for it anyway (and attacked it before I could take a proper picture of it) I fell for prekmurska gibanica, because I adore it and because it is not seen very often on the menus, but in my opinion it should. Unfortunately, it is so: when you see it, you better grab it.
Jaz razumem tvojega dedka :P, meni bi bilo tudi malce čudno imeti govejo juhco v taki skodelici, nevem, navada verjetno :). Prevod za gibanico naj bi bil, če že,vsaj tako nekateri pravijo: Prekmurje layer cake. Baje. Sem jo enkrat delala in nisem znala, vedela kako naj prevedem...Sem rešila dilemo s tem, da je pač nisem in je prav fino in prav izpadlo:
OdgovoriIzbrišihttp://www.cinnamonandthyme.com/2012/02/prekmurska-gibanica.html
Kakšna je pa teranova torta? :) Tako dobro se sliši...:).
Saj se tudi jaz strinjam, ja, da je juhica v takem lepem starinskem krožniku še prav posebej mikavna, ampak takole, za pogledat, je pa tudi tole prav lepo. Predvsem ideja pa da je kdaj kaj drugače.
OdgovoriIzbrišiJa, tak je prevod za gibanico, tudi jaz sem tako slišala. Saj drugače ni nič narobe, da se prevede za ljudi, ki želijo vedeti, kaj to pomeni, tudi mene marsikaj zanima, ampak naj se pa vsaj poskusi čimvečkrat trobezljati originalno ime, pa mogoče komu vendarle kaj ostane od tega. :)
Vsekakor naj bo prevod le dodatek, podnapis k originalu.
Teranova torta? Menda je bila zelo dobra, samo meni to nič ne pomeni, ker, kot rečeno, nisem tortojedec. :)