Pri naši babici smo vedno jedli žlinkrofe, zato sem pač mislila, da drugi nimajo pojma, ko so jim rekli žlikrofi, brez n-ja. Seveda so me sčasoma šole in knjige prevzgojile, predvsem zaradi idrijskih žlikrofov.
Zadnjič pa smo bili vsedružinsko v njenih krajih, kjer so nam postregli z domačimi mokronoškimi žlinkrofi z n-jem in pri tem posebej poudarili, da jim pri njih tako rečejo. Babi je imela vendarle prav! :)
Rada imam take domače gostilne, kjer strežejo domačo, lokalno hrano. Deu - Zlata kaplja v Mokronogu je ena takšnih, kjer točijo tudi hišno vino. Veliko pozornost pa namenjajo tudi etnološki zapuščini, saj imajo notranje prostore lepo urejene, dvorišče pa je že skoraj pravi muzej.
O izvoru imena kraja kroži več teorij. Meni je najljubša ta, ki sem jo pred leti prvo slišala:
V kraj se je nekoč pripeljal nek plemič. Ker je deževalo, je bilo vse razmočeno, zato se je sezul, bos stopil iz kočije in odšel do prenočišča, kjer je pustil odtis mokre noge, kar je še vedno simbol Mokronoga. Uf, obožujem take zgodbice! :)
Our grandma has always been preparing us žlinkrofi, so I thought others were wrong to call them žlikrofi, without a letter n. Of course I was eventually re-educated by schools and books, mostly because of one of the most known dishes called idrijski žlikrofi.
But the other day we had a whole-family meeting in her region. When they served us local Mokronog žlinkrofi with an n, they specifically emphasized that this is the way they call them there. So, then our grandma was right! :)
I like such gostilnas where the local homemade food is served. Deu - Zlata kaplja (zlata kaplja = golden drop) in Mokronog town is one of them. You can also taste their house vine. Interior of the gostilna is ethnologically decorated and the yard looks like a museum.
There are many theories about the origin of the town’s name. My favourite is the one from many years ago that I’ve first heard of:
One day a noble man came there. It was raining and a soil was sodden, so he took his shoes off. He walked barefoot from his carriage to a place to sleep, where he left his footprint on a floor, which has become a symbol of Mokronog (=wetfoot). Uf, I just adore such stories! :)
Tudi pri nas so žliNkrofi. Vse ostalo je neresna obravnava N-ja :)
OdgovoriIzbrišiLegende so pa itak zakon :)
Zabavna zgodbica in bravo za takšne domače gostilne.
OdgovoriIzbrišiHaha, Mojca, to definicijo si je pa treba zapomnit!
OdgovoriIzbrišiPozdrav obema! :)
To so zgodbe iz Mokronoga :) Poznaš to knjigico?
OdgovoriIzbrišiDarsi, ne, ne poznam - a prav tak je naslov? Bom pozorna, če kje naletim nanjo. Hvala za ta podatek.
OdgovoriIzbrišiSem pa mimogrede dobila asociacijo na Zverinice iz Rezije, ki je bila ena mojih najljubših risank! :)
Ja, mislim, da je tak naslov. Do pred kratkim sem jo imela, pa se je dolga leta sam prah nabiral in sem jo podarila naprej. Mama jo je dobila enkrat od enega prijatelja, ki je povezal s tem krajem ;)
OdgovoriIzbriši